6:00 Najzgodnejši del posadke (Nuša, Davor, Igor B) je že na nogah, čez pol ure pa se pridružijo še vsi drugi. Posledic sinočnjega večera ni, glave so normalne velikosti in nihče se ne pritožuje, da ga drugi preglasno gledajo. Da naši procesorji lahko začno normalno delovati, poskrbi prva v seriji kav in čajev. Vsak ima svojo verzijo in Nuša vseh osem variant briljantno izpelje. Zaradi tega ji dodelimo titulo "ladijska kofetarca" in dolžnost priprave kave in čaja do konca potovanja.
Po kavi še malo toalete - čiščenje barke, teles od zunaj in znotraj (nekateri seveda kot vedno v morju) itd. Poiščemo še ustrezno varianto za namestitev bei-boota.
Tudi naše zajtrke že poznate in veste, da tudi tokrat nič posebnega: nekaj vrst salam, nekaj vrst sirov, nekaj namazov, čebula, kava, čaj, nekaj ostrega (seveda izključno v medicinske namene).
9:00 Start. Veter je približno NW in za našo smer (želimo v Korčulo) bi bil idealen, če bi imeli s seboj spinaker ali pa vsaj tangun za klasično metuljčkanje. Žal imamo samo genaker. Prvič v življenju ga razvijamo. Proti pričakovanju nimamo težav (video, mp4, 4.7 MB), čeprav gre počasneje kot pa s spinakerjem. Z genakerjem žal ne moremo voziti z vetrom v krmo. Nič hudega, moramo pač malo več delati pri kroženjih ("poja-la-banda"), kar je z genakerjem mala malca. Lepo pisano jadro nudi atraktiven pogled. Zanimivo je, da na desni škoti ladja neprimerno bolje uboga in je za dober vozel hitrejša. Verjetno se bo treba poigrati s trimanjem bočnih pripon. Hitrost je venomer med 4,7 in 5,8 kts na levi in med 5,5 in 6,6 na desni škoti. Ko nam uspe pravilno (po šolsko) zajeti veter, pa pridemo tudi do 7,3 kts. Smeri so okoli 80 oziroma 135.
Med vožnjo se nikakor ne odrečemo malicam. Za prvo silo so ostanki sinočnjega ričeta. Ker sta za ta poseg potrebni obe roki, moramo krmarju nekoliko pomagati (video, mp4, 4.9 MB). Imamo tudi prostovoljce, ki želijo urediti posodo na nekoliko drugačen način, kot smo ga vajeni od doma (video, mp4, 3.8 MB).
Ko se preliv med otokom Korčulo in Pelješcem že precej zoži, se nateravamo z nekimi Slovaki. Oni imajo metuljčka in lahko držijo ugodnejšo smer, vendar smo mi kljub cikcakanju hitrejši. Res pa je, da uporabljamo tudi nekaj nešportnih prijemov - ženski del posadke v bikinkah in minici zavzame strateške položaje in naši nasprotniki imajo težave z navigacijo (fotka).
Po devetih kroženjih (saj res - to so vendar manevri in ve se, kaj je treba po vsakem manevru narediti) in skoraj sedmih urah vožnje smo že malo pred Korčulo. Ker nam je še prezgodaj, se zasidramo v zalivu Banja pred Korčulo in si vzamnemo slabo uro časa za kopanje.
Na Korčuli želimo pristati na W obali, vendar se ne da - veter predivje nabija na obalo. Na E obali nam pristanka ne dovolijo, tako da se spet moramo zateči v Marino. Finančni minister že pisano gleda, saj sem mu pred odhodom sveto zatrdil, da v marinah že načelno ne prenočujemo, razen brezplačno. Ker pa imamo v Korčuli še neke opravke (tako danes zvečer kot jutri zjutraj), o katerih pa ne želimo govoriti na glas, nimamo ne volje ne časa iskati alternativne priveze.
Gremo na tradicionalne požirke in kratek turistični ogled mesta. Sledi priprava večerje (pohani šnicli /se opravičujem - ocvrti zrezki/, kaprijski krompir, nekaj vrst solat, pir, Cirilino vino, torte, pecivo, keksi in podobni kup desertovja iz Nušine posebne shrambe) in njeno uničenje, čvekanje, 'družabne igrice' (hm, no ja, ne bomo se ponavljali ...), načrtovanje poti za naslednji dan, tekoče zadeve ...
Po večerji in pripadajočih trapastih opravilih ladijskih malih še večerni sprehod, nekaj romantične zabave v kokpitu, potem pa Mozart in "Tiho je nočka prišla ..." (audio, mp3).
