In potem sva kuharja mirno v kokpitu uživala ob
zasluženem kozarčku (oziroma dveh oziroma treh
oziroma ...), medtem ko so se ladijski mali v
podpalubju ubadali s trapastimi večernimi
opravili, kot so pomivanje posode in podobno.
Njegove trofeje smo filetirali (poglej prejšnjo epizodo), potem pa sva s Sašem pripravila majhno ribje presenečenje, saj so vsi bili za to, da preizkusijo nekaj novega. V veliko ponev (posebno pravokotno doma narejeno, ki točno paše na ladijski štedilnik čez oba gorilnika) sva nalila navadno (!) olje, da je bilo dno temeljito prekrito (skratka več, kot samo za silo). Pri tem napornem opravilu sva postala zelo žejna in opazovalci so nama takoj priskočili na pomoč. Olje sva segrela, da se je začelo kaditi. Pri tem naju je dim strahovito motil, ampak najini sekundanti so nama spet brž priskočili na pomoč in nama pomagali namočiti požiralne poti. Zelo ostre čilije sva po dolgem previdno razpolovila in jih položila v vroče olje. Zdaj šele se je začelo kaditi in potrebno je bilo takojšnje ukrepanje (uf, kako dobro kapljico nam je priskrbel trogirski prijatelj ...). Počrnele ostanke čilija sva previdno odstranila (nekaj semen je ostalo).
Fileje sva položila v začinjeno olje (stran s kožo navzdol), pekla po občutku, hladila grlo, fileje obrnila, se odžejala, spekla do konca in si zdaj končno privoščila požirek pijače (saj sva si zaslužila, a ne?). Ostanku maščobe sva dodala malo vina (seveda upoštevajoč Lajtmanov manever), ščepec rožmarina, žličko navadne mlete rdeče paprike, prevrela in dala na voljo za prelivanje fileta na krožniku (ne paše vedno vsem). Zraven smo imeli klasično štajersko krompirjevo solato in pa Tončijevo črnino.
|
In potem sva kuharja mirno v kokpitu uživala ob
zasluženem kozarčku (oziroma dveh oziroma treh
oziroma ...), medtem ko so se ladijski mali v
podpalubju ubadali s trapastimi večernimi
opravili, kot so pomivanje posode in podobno.
|
| Odzivi · Kazalo · Moja jadralna stran |