Žal smo na jadrnicah omejeni z velikostjo ponev oziroma ustreznih posod za pečenje rib. Zato si pogosto moramo pomagati s filetiranjem.
Filetiranja se je težko naučiti po priročniku, ampak vseeno poskusimo (prihodnjič se bom potrudil, da postopek dokumentiram s fotografijami). S čiščenjem, kot je opisano na začetku, se nam ni potrebno ubadati. Kar pogumno razrežimo trebuh od zadnjične odprtine do škrg, odstranimo iz notranjosti vse notranje organe in škrge, tako da ostane trebušna votlina lepo čista. S tankim ostrim nožem zarežemo na hrbtni strani ob glavi vse do hrbtenice, potem pa nož obrnemo vodoravno ter ob hrbtenici previdno a brez omahovanja režemo file proti repu (prečno gibanje pa gre od hrbtne strani proti trebušni). Pazimo, da nož ves čas drsi ob hrbtenici. Rez zaključimo na korenu repa, vendar le-tega ne odsekamo (še). File obrnemo (kot list v knjigi) in ga osvobodimo od repa. Ribo obrnemo na drugi bok in ponovimo na enak način, lahko pa tudi smer obrnemo in režemo od repa proti glavi. Po potrebi iz filejev naredimo zrezke, če pa gre za trofejno mrcino, pa lahko poskusimo vsak file še vzdolžno razpoloviti na dva tanjša (ampak pozor - to je zelo tvegana operacija!). Ostanke uporabimo za ribjo juho ali zavretek (fond oziroma omaka za zalivanje). V posebnem spominu (ampak ne bom izdal vzroka) mi je ostala večerja na privezu v Koločepu. Resen komad ribe (bilo je dovolj za sedem jedcev) sem filetiral, iz ostankov pa naredil ribjo juho. Med preizkušanjem vina (saj zdaj menda že poznate navihanosti ladijskih poltergajstov - glej prejšnje epizode) so pomočniki drobno sesekljali šest strokov česna, in nekaj vejic peteršilja, vse skupaj pa smo speštali skupaj z olivnim oljem, poprom, baziliko, rožmarinom, limonino travo in žličko vina v nepregosto godljo, s katero smo premazali fileje.
V pekaču sem dno prekril z oljem (seveda olivnim) in ga obložil s kolobarji limon in korenčka, vmes natrosil rožmarin in lovor (previdno, če je nabran in situ), na limone in korenje položil fileje (da se niso dotikali dna posode) in postavil v pečico na maksimalno temperaturo. Peklo se je kakih 15 do 20 minut (doma bo verjetno zadostovalo 10 - 15 minut na 220 stopinjah), vmes je bilo potrebno pomagati grlu proti dehidraciji. Priloga - kaprijski krompir.
Posebno atraktivna je bila postavitev jedilne mize oziroma posoda, iz katere smo jedli. Kot je razvidno, smo namreč zavoljo posledice "udarne jame" vzhodno od Palagruže (uf, kako je zacingljalo!) jedli iz kavnih krožničkov.
| Odzivi · Kazalo · Moja jadralna stran |
