07:00 Vsi so budni. Pospravljanje posode od včeraj, čiščenje barke, zajtrk (ostanki od večerje plus standardni dodatki). Z Andrejem (ali morda Marjanom?) obiščeva punto in se skopava, ostali pa na recepciji uredijo birokracijo. Kupimo še karton vode in se še malo motovilimo in obiramo (ena pa druga kava pa še malo za prigriznit pa potapljanje po izgubljene žlice pa popravljanje zastave pa ...).
09:50 Končno odrinemo. Jadra dvignemo še v marini in se pred očmi zavistnih opazovalcev elegantno izmotamo skozi izhod. Pred Hvarom še štirikrat letamo, da imamo prosto za smer 170o. Veter je skromen in hitrosti nikakor ne moremo dvigniti nad 4 vozle, občasno pa celo pademo na samo tri. Z Igorjem doktorirava na trimanju, vendar več kot 5 vozlov ne gre.
12:30 Zdaj vozi Andrej (ali morda Marjan?). Smer je prava (170o), hitrost pa bolj slaba (3 - 4 kts), zato obrnemo v 70o in upamo, da bo v tej smeri kaj bolje z vetrom. Igor poskrbi za kavo, midva z Marjanom (ali morda z Andrejem?) pa za prigrizek (sendviči in pehtranova potica).
14:15 Vetra ni skoraj nič. Jadra spustimo in se premikamo z motorjem natančno na vzhod. Pozicija: 43o02'30"N; 16o35'20"E. Daleč pred nami se vidi malo kodranja.
15:25 Nekaj vetra prihaja - nekakšen čuden zahodnik. Obrnemo v 120o, da ga dobimo bočno od zadaj, in dvignemo spinaker. Manever uspe b.p. in špinakiramo proti čeri Pločica. Veter počasi narašča in hitrost se nam ustali na dobrih petih vozlih. veter je tako zelo konstanten in jadrnica tako imenitno strimana, da ne krmar ne bracist nimata pravega dela. Zato izkoristimo priložnost za nekaj kičastih fotografij za vnuke na stare dni. Ker tako mirne vožnje pod spinakerjem pri taki hitrosti že zlepa nisem doživel, se odločim za še en eksperiment: varno pripet za pas se spustim v vodo in iz razdalje dvajsetih metrov med vožnjo s hitrostjo dobrih petih vozlov fotografiram jadrnico pod spinakerjem pred menoj. Na to fotografijo sem glede na razmere precej ponosen (upoštevaje, da gre za trotlkamero v plastičnem ohišnju vrednosti 150 šilingov). Kasneje mi je iz tega negativa Andrej (ali morda Marjan?), ki se s fototiskom profesionalno ukvarja, izdelal fotografijo v velikosti A3, ki danes krasi steno mojega delovnega prostora.
Pod spinakerjem smo najprej pozdravili svetilnik Pločica, zatem pa pripluli do preliva med Pelješcem in Korčulo, kjer smo ga morali sneti. Z navadnimi jadri plujemo do mesta Korčule, vendar je veter zelo vrtinčast in izgubimo precej časa. Prav nam je, zakaj pa ne maramo brnenja in nočemo vžgati motorja!
19:30 Pristanek na bok na W obali Korčule. Ker so določene tekočinske zaloge izčrpane, zdirjata Franci in Marjan (ali morda Andrej?) s flaškonom po pomoč. V trgovino prideta na zaklenjena vrata, vendar se prodajalka usmili Francijevega obupa in jima pokaže sosdenji vinotoč. Nabavita prekrasno vino po zmerni ceni. Upam, da ga bo dovolj za nekaj časa (naj že končno začnejo piti pir!). Gremo na tradicionalne požirke kar v neposredni bližini. Večerjo pripravljamo spet skupaj: golaž, krompir, solate ... Po večerji malo posedimo v kokpitu, potem pa kar hitro zaspimo.