06:30 Če odštejemo še vedno divji jugo, je jutro lepo. Nad našo obalo je sonce, okoliški hribi pa imajo oblačne kape. Tokrat sem edini ranoranilac. Pri mojih jutranjih morskih meditacijah me veter prav nič ne moti in kakšne pol ure prav uživam v morju. Potem sedim na klopici na obali in urejam vtise. Pridruži se mi najprej Lojze, potem Nuša in nazadnje še Niko. Drugi še sladko spančkajo.
07:30 Zdaj so vsi že budni. Veter je še vedno divji, vendar sunkov ni več. V hotelčku se spoprimemo s kavo in travo (tisto za po grlu; tiste za v pljuča ne maramo). Z Nikom greva v štacuno po kruh, pivo, vodo in jajca.
07:50 Končno je čas za zajtrk. Kot že gotovo veste, niso naši zajtrki nič posebnega: nekaj vrst salam, nekaj vrst sirov, nekaj namazov, čebula, kava, čaj, nekaj ostrega (seveda izključno v medicinske namene). Tokrat je izjemoma zraven še ham-and-eggs.
WR: jako jugo do SW; warning: udari juga do 44 kts; next 12 hrs: u pojačanju
09:05 Odhod. Sosednji ribiči zelo nezaupljivo opazujejo naše priprave na odhod. Res so naši startni manevri (odvezovanje, podigači in drugi ladijski štriki, bokobrani itd) videti nekoliko ležerni, vendar vsak od posadke natančno pozna postopek in ima svoje mesto. Tako je manever izplutja brezhiben, malo nam pa pomaga tudi jugo. Dvignemo jadra (skrajšana!) in v preliv, ki zapira Slano, vozimo kar v bočniku.
10:50 Potrebni so trije preleti poja-la-banda, da pridemo vsaj približno v pravo smer (290o; za Korčulo bi potrebovali 310o). Manjkajočo razliko nameravamo nadoknaditi kasneje v sredini preliva med Pelješcem in Mljetom, ko bomo s trimanjem jader skušali izkoristiti tunelski efekt (še vedno je močen jugo). Pozicija: 42o45,305'E; 17o38,088' N. Zdaj si duška na krmilu da Igor.
12:30 Pozicija: 42o49,084' E; 17o28,540' E. Nuše in Francija jugo prav nič ne moti in se spravita pripravljat palačinke. Priprava je sicer zamudna, ker imata določene težave z moko. Vmes namreč odkrijeta drobne črne pike in ker v določenih situacijah postanejo oči zelo velike, na teh pikah že vidita migetajoče izrastke. Nekaj časa poskušata s presejevanjem moke, vendar je to na močno nagnjeni in zibajoči se barki kar zahtevno opravilo, ki ga v strahu pred posledicami, ki bi jih to početje imelo na splošni urejenosti salona, opustita. Tolažita se z neizpodbitnim dejstvom, da bo vročina v ponvi že opravila z vsem neljubim. Palačinke so izvrstne, na dan pa pride tudi skrivnost črnih pik v moki. Četrtina posadke je namreč gorenjskokrvna in je "nekdo" ostanek moke od sinočnjega paniranja skrbno vrnil v vrečko, ne da bi pri tem opazil, da je vmes pomešan poper.
Zanimiva meteorološka situacija. Kanal med Mljetom in Pelješcem je širok približno pet milj. Vzdolž kanal piha precejšnji jugo (tunelski efekt; ta bolj kunštni naj pomislijo na Bernoullija), ni pa sunkov. Mljet pomaga pri valovih, ki nimajo standardnih valjajočih efektov, ampak bolj spominjajo na maestral (razen smeri seveda). Tako Mljet kot Pelješac s svojo višino vežeta nase oblake in deževne fronte. Za Korčulo daleč pred nami velja isto. Tako levo in desno od nas dežuje, mi pa v soncu naravnost vmes. Tik ob Korčuli se bosta obe fronti verjetno za kratek čas spojili in nas zalili.
13:25 Krajšava ni več potrebna in vozimo na polno perje. S stalnim trimanjem jader in natančnim krmarjenjem uspešno popravljamo kurz. Smo že na 42o52,421' E; 17o20,550' N. Prvotni načrt (mesto Korčula) bomo morali spremeniti, saj nam gre bistveno hitreje, kot smo zjutraj pričakovali, in se nam zdi škoda, da bi prehitro zaključili z jadranjem. Med variantami so Račišće, Lovište ali pa celo Prigradica. Če se sprijaznimo z nekaj nočne vožnje, je ob takem tempu dosegljiva tudi Vela Luka. Za zdaj je odločitev samo v tem, da gremo dalje.
15:05 Korčula (mesto) je na levem boku. Veter se tu začne vrteti (vpliv Sv. Ilije na Pelješcu), kar pa že poznamo. Jadra grejo dol in kakšnih dvajset minut si pomagamo z motorjem. Na najožjem delu (Knežak) jadra spet dvignemo.
Pri Račišću smo v trenutku. Kolebamo med Prigradico in Vela Luko. Vela Luka nam je sicer zelo všeč, manj pa so mi všeč možnosti za privez pozno ponoči. Zato navijam za Prigradico - vasico, ki je med navtiki precej pozabljena, jaz sem pa nad njo navdušen.
16:05 Pozicija: 42o 59,527'E; 17o00,058' N). Podobna situacija kot v kanalu med Mljetom in Pelješcem. Zdaj nas pred valovi ščiti Korčula, jugo je pa soliden in konstanten. Tako brez valjanja lepo vozimo v smeri 280o s stalno hitrostjo nekaj nad 5 vozlov. Še vedno smo v soncu. Na severni obali Korčule so postavljeni nekakšni obeliski, ki nas nekajkrat malce zmedejo, saj so od daleč na prvi pogled podobni svetilnikom.
17:35 Vplujemo v Prigradico, ki je spet popolnoma prazna, pa čeprav ima eno najdaljših zidanih primerno globokih obal na vsem Jadranu, dolg in odličen valobran in je krasno zaščitena pred vsemi vetrovi. Privežemo se na bok na valobranu in gremo na sprehod. Vasica je videti popolnoma izumrla; nikjer žive duše. Spomladi sem jo nekajkrat prehodil, da sem končno odkril majhen hotel, ki je bil odprt. Tudi zdaj je to edina priložnost za tradicionalne požirke. Spušča se noč in z balkona hotelske jedilnice je čudovit pogled na zaliv (za tiste, ki se še spoznate kaj na klasično fotografijo brez trotlkamer: slikano je iz roke z naslonom na ograjo z ekspozicijo 18 sekund "na B"). Prigradica je ena od dveh luk nekoč gospodarsko zelo pomembnega kraja Blato. Blato je znano tudi po odličnem olivnem olju (ja, olivnem in ne oljčnem pa k**c gleda vse tiste slovenologe, ki nam vsiljujejo oljčno olje!). Z lastnikom hotela se dogovorimo za posredovanje in dogovori se s svojim rednim dobaviteljem (ki je bojda znan pridelovalec), da ga kasneje obiščemo in si nakupimo olje za domov.
Zvečer gredo Igor, Niko, Saš in Lojze po olje. Cena se nam zdi ugodna in zvečer je ladja bogatejša za kakšnih 25 litrov opojne tekočine, ki pa je strogo zapečatena in pod embargom vse do doma. Stric, pri katerim smo olje nabavili, je naši četverici povedal vso zgodovino kraja. Res škoda, da ni Prigradica bolj znana! Hm, pravzaprav pa je morda tako tudi bolje.
Sledi priprava večerje (Sonjin golaž od doma, solata, Cirilino/Francijevo vino, potica Lojzetove tašče, torte, pecivo, keksi in podobni kup desertovja iz Nušine posebne shrambe) in njeno uničenje, čvekanje, 'družabne igrice' (hm, no ja, ne bomo se ponavljali ...), načrtovanje poti za naslednji dan, tekoče zadeve ...
Po večerji in pripadajočih trapastih opravilih ladijskih malih nekaj romantične zabave v kokpitu ob svetlobi baklje, dotolčemo posebno Francijevo buteljko, potem pa Mozart in "Tiho je nočka prišla ..." (audio, mp3).
22:30 Vse že spi. Naredim dolgo passeggiato po skalovju in okoli zaliva. Zaljubljen sem v ta kraj!
|
Prejšnji dan |
Naslednji dan |
