06:30 Počasi se vsi prebujajo. Trenutno ne dežuje, nič pa ni jasno, kaj še bo. Vremenska napoved je popolnoma zmedena in govori o vseh vetrovih. Osnovni načrt za danes je zunanja stran Šolte, potem pa nekaj na Hvaru - verjetno Milna ali Starigrad. Najprej pa se seveda lotimo zajtrka. Tisti, ki poznate moja poročila iz prejšnjih let, se verjetno še spomnite, da niso naši zajtrki nič posebnega: nekaj vrst salam, nekaj vrst sirov, nekaj namazov, čebula, kava, čaj, nekaj ostrega (seveda izključno v medicinske namene). Po zajtrku še malo sprehoda po vasi, nekaj klepeta s posadko Šešule ter priprave na odhod.
08:35 Izplujemo. Takoj dvignemo jadra. Otok Drvenik Veli obplujemo z južne strani in se najprej usmerimo proti Maslinici na Šolti. Ko uspešno preizkusimo nekaj manevrov, obnašanje jadrnice ter nastavimo vse mogoče po našem okusu, se podredimo vetru. Le-ta pa obrača tako, da vozimo vedno bolj na jug. Začetna direktna smer proti Hvaru ni možna in vedno bolj smo v kurzu za Vis. Nazadnje uspemo držati smer med 160o in 170o v skrajni orci. Veter zaenkrat ni premočan - tja nekje do 15 vozlov.
11:00 Pozicija: 43o16,095' N; 16o14,632' E. Smer je še vedno napačna, tako da bomo očitno peljali mimo Visa, potem pa obrnili najbrž proti Korčuli. Krmilo prevzame Saš. Trije spijo spodaj in tudi jaz grem malo počivat.
12:00 Pozicija: 43o11,041' N; 16o16,840' E. Z mojim počivanjem je konec. Veter narašča. Ekstremno smo nagnjeni in krmilo ne uboga več. Valovi so zelo veliki in valjajoči. Desna paluba je konstantno pod vodo. Na tej strani imamo privezano desko-mostiček in očitno ni dobro privezana. Vendar pa moramo najprej krajšati jadra, kar pri tem vetru in morju ni ravno v užitek. Normalno krajšanje (po starem bi rekli "na prvo roko") ne zadošča in nazadnje vozimo "na tangice", kakor smo označili močno skrajšana jadra. Malo še eksperimentiranja s trimanjem obeh jader, potem pa gre lažje. Glede smeri smo uspeli ustaviti spodnašanje na jug in jo celo nekoliko popravili. Zdaj vozimo skoraj naravnost na skrajni vzhodni konec Visa (svetilnik Stončica). Končno se Igor lahko posveti fiksiranju deske-mostička na desni palubi. Ker je nagnjenost še vedno vredna strahospoštovanja in valovi visoki, je pri tem opravilu pretežno v vodi. Saš na krmilu sicer odlično amortizira prihajajoče sunke, vsem pljuskom pa se vendarle ne da izogniti. Nekaj takih mokrih tušev Igorja popolnoma zalije in spet se izkaže, kaj je pravzaprav definicija pojma "vodnoneprospustna obleka": ko pride voda not, ne gre več ven.
Veter je zdaj precej divji. S skrajšanimi jadri je vožnja sicer lažja, a je še vedno potrebna maksimalna koncentracija. Zamenjam Saša na krmilu in njegove dolge roke so velika pomoč na škotiranju. Vozimo proti Stončici, precej za Visom pa nameravamo obrniti proti Korčuli. Žal pa je posadka zdesetkana. Trije imajo težave z morsko boleznijo; z dvema med njimi je zelo hudo. Zdravi del posadke jim skuša pomagati. Za tako zdravstveno stanje je Korčula predaleč in v napačni smeri glede na veter. Spremenimo načrt in namesto na Korčulo bomo šli v Palmižano. Obrnemo dokaj na hitro (še v višini Visa), ker spredaj v prvotni smeri opazimo deževno fronto. Vozimo direktno na Paklinske otoke, zaenkrat v orci na levi škoti. Še vedno močen veter, valovi, špricanje in nagnjenost do roba .Počasi odpadamo in se usmerjamo na zahodni konec Paklinskih otokov. Ko ga dosežemo, obrneno proti rtu Pelegrin na Hvaru. Tu so valovi mirnejši, vetra pa je še vedno veliko. Piha bolj konstantno in jadra spet raztegnemo do normalne krajšave; o full perju še ne more biti govora. Eden od bolne trojice je že skoraj čisto OK, z drugima dvema pa je še vedno hudo. Ob vhodu v preliv med Paklinjaci in Hvarom opazimo Šešulo v šlepu. Po radiu zvemo, da jim je odpovedalo krmilo. Naše neposredne pomoči ne potrebujejo.
Za konec se nam (vsaj zdravemu delu) obeta še zanimiv match-race. Še vedno v smeri proti rtu Pelegrin nas namreč z desne dohiteva avstrijska Gib Sea 44. Imamo sicer prednost, vendar moramo pred Hvarom obrniti in takrat bodo oni na boljšem. Avstrijci so mojstri in nas spretno izrivajo v levo - mimo rta Pelegrin. Če prehitro obrnemo, izgubimo pravico prednosti in se jim bomo morali umakniti. Zato jih taktično nategnemo - odpademo še bolj, potem pa z brezhibnim manevrom bliskovito obrnemo za njihovo krmo, se poravnamo v optimalni kurz in s polno hitrostjo šibamo dalje. Takoj raztegnemo jadra na polno, Igor jih potrima, Saš škotira, posadka sede na bok in v natančni orci prednost še povečujemo. Za pravo smer v Palmižano moramo še štirikrat letati, a ta manever odlično obvladamo in brez izgube časa ali poti prednost ves čas po malem povečujemo. Motor prižgemo šele tik pred marino.
15:10 Pristanek na rit na standardni pomol A. Nekateri gredo počivat, drugi pa na kratke sprehode in na obisk Šešuli. Pri njih na srečo ne gre za hujšo okvaro in bodo lahko krmilo očitno sami popravili. Do tradicionalnih požirkov nam začuda ni; pomagamo si kar z domačimi zalogami. Oni Avstrijci iz Gib Sea 44 so tudi že privezani in nas pohvalijo!
Med današnjo vožnjo ni bilo niti za pomisliti na malice ali kaj podobnega in večina posadke je že pošteno lačna. Zato je večerja prej pozno kosilo (no dobro, recimo temu "kočerja"). S pripravo ni preveč dela; imamo še ostanke od včerajšnjega ričeta z vsem, kar sodi zraven. Po večerji še palačinke, torta, potica itd. Seveda ne pozabimo na tekoče zadeve. O načrtovanju jutrišnje poti ne izgubljamo časa - o tem bomo razmišlali jutri, ključna faktorja pa bosta zdravje in vreme.
Po večerji in pripadajočih trapastih opravilih ladijskih malih nekaj romantične zabave v kokpitu, potem pa Mozart in "Tiho je nočka prišla ..." (audio, mp3).
|
Prejšnji dan |
Naslednji dan |
