6:00 Običajne jutranje aktivnosti začnejo Nuša, Zoran in Davor, nadaljuje Igor B, zatem pa še vsi drugi. Takoj izplujemo in se namerimo proti otoku Mali Drvenik, kjer nameravamo pristati ob edinem možnem prostorčku v majhnem mandraču v naselju Borak ter zajtrkovati. Od lani imamo na ta kraj slabe spomine, žal pa ni letos nič bolje. Dviguje se nek čuden burjast veter in ne moremo ostati. Ladjo na roke obrnemo v drugo smer in pod težkim vtisom lanskih težav se le srečno pretolčemo na odprto. Borak nam očitno ni naklonjen.
Še vedno smo brez zajtrka, zato iščemo ustrezen prostor. V Malo Luko na otoku Veli Drvenik ne moremo oziroma ne smemo, ker imajo tam gojišče školjk. Zato si poiščemo prostor v zavetju v neposredni bližini in med plutanjem je končno čas za zajtrk; kot običajno nič posebnega: nekaj vrst salam, nekaj vrst sirov, nekaj namazov, čebula, kava, čaj, nekaj ostrega (seveda izključno v medicinske namene), izjemoma še hemendeks. Še malo kopanja, fotografiranja, nastavljanja (soncu seveda) in antidehidrativne aktivnosti. Spet pol ure časa za GSM odvisnike.
9:30 Odhod. Pozno popoldan smo zmenjeni v Trogirju, zato bomo čas do takrat izkoristili za afne guncat tu okoli. Veter je krasen, čeprav menjava smer od SE do NE in nazaj. Zato jadramo v vsem mogočih tehnikah; jasno da ne pozabimo tudi na genaker. Komotnost genakerja je v primerjavi s pravim spinakerjem neprimerno večja (še posebno "poja-la-banda"), vendar bi takoj glasoval za klasično postavitev spinakerja, če bi le imel možnost. Navsezadnje nas je na barki dovolj in pridnih rok ne manjka.
13:00 Uživansko lagodno jadranje prekinemo za približno dve uri in sidramo v zalivu Mala Rina na Malem Drveniku. Čas je za pripravo kosila (klobase s kislo repo, krompir, nekaj vrst solat, pir, Cirilino vino, torte, pecivo, keksi in podobni kup desertovja iz Nušine posebne shrambe) in njegovo uničenje, čvekanje, 'družabne igrice' (hm, no ja, ne bomo se ponavljali ...), načrtovanje poti za naprej, tekoče zadeve ...
Časa za jadranje imamo še za kakšni slabi dve uri, potem pa v Trogir. Operativno obalo v Trogirju obnavljajo in za nas ni več prostora, tako da moramo v Marino. Lokalnim marincem se ne ljubi ravno preveč ukvarjati se s prišleki, saj imajo polne roke svojih charteristov, tako da kar nekaj časa iščemo prostor, preden se uspemo po vseh reglcih privezati na pravo mesto. Gremo še na tradicionalne požirke, potem pa je na vrsti toaleta za "izlazak u grad".
18:00 Prijatelji (Tonči z Ankico, Bare in Radovanova žena) nas že pričakujejo v Radovanovi zidanici. Začne se ena najtežjih preizkušenj. Za uvod so dagnje na klasični način, sledi premierna postavitev hobotnice "na zeca" (v kakšnem nobl lokalu na kontinentu bi rekli "ala wild"). Tisti, ki Tončijevo gostoljubnost poznamo še od lani, skušamo razporediti moči in ustrezno vplivamo na grinhorne. Na srečo, kajti na vrsti so školjke z zelenimi testeninami, ves čas pa na ognjišču krčka brodet, ki ima za osnovne sestavine dva ugorja in šest - sedem grdobin. Seveda je poskrbljeno tudi za antidehidrativne ukrepe. "U ludom i nezaboravnom" ambijentu traja fešta do polnoči (video, mp4, 3.9 MB). Potem "ovi glupi Slovenci" odklonimo pomoč prijaznih gostiteljev, da nas zapeljejo do Marine, in raje gremo na prekrasno nočno passeggiato (cca 30 minut), čeprav moramo pri tem premagati "ogromni hrib" (po navedbah domorodcev).
Ladijski mali so se tokrat izognili tistim trapastim opravilom, večerni sprehod je za nami, do romantične zabave v kokpitu pa nam ni preveč. Zelo zelo kmalu sta na vrsti Mozart in "Tiho je nočka prišla ..." (audio, mp3).
