Izplujemo in takoj dvignemo jadra. Zapeljemo okoli otoka in potem v smer 135. Drugi zajtrk: ostanki od večerje, sir, paštete, salame. Veter se obrača v E. Piha lepo in vozimo dokaj hitro. Zato spremenimo načrt in se odločimo kar za Vis.
11:00 P: 43st32'35" N, 15st50'15"E K:165
11:55 P: 43st29'12" N, 15st51'05"E K:160
13:30 P: 43st21'57" N, 15st51'14"E K:165 (ali po domače -- in the middle of nowhere)
15:00 P: 43st16'52" N, 15st48'26"E, K:120 (obrat)
Nekateri imajo že težave z morsko boleznijo, nekoga pa je tudi sila strah (ne bomo povedali imena, ampak celi dve uri je bila tiho!). Veter močno narašča in se obrača v jugo. Ovira nas tudi nasprotni tok. Po logu vozimo zelo hitro, v resnici pa zaradi zanašanja in toka napredujemo bolj počasi. Otok Svetac, ki ga vidimo na desni, se nikakor ne odlepi od nas.
Je že tema. Vhod v Komižo na srečo ni kompliciran. Tisti, ki prvi zagleda zeleni svetilnik na komiškem pomolu, ima obljubljeno pijačo. Zmaga Gorazd. Pomol je zaseden z remorkerji in delovnjaki, zato se privežemo ob eno tako plavajočo ploščad. Trije domorodci nam po vsej sili hočejo pomagati pri privezovanju. Za srečo se med seboj takoj divje pokregajo, tako da se lahko v miru privežemo.
Zvečer - priprava večerje (juha, s slanino prešpikana pečenka, krompir, kakšnih pet vrst solat, deserta ni) in njeno uničenje, čvekanje, 'družabne igrice' (pa nč Tončku povedat!), načrtovanje poti za naslednji dan, tekoče zadeve ...