Že včeraj zvečer smo se naselili in zložili kramo. Hrane in pijače je skoraj za pot čez ocean. Odrinemo takoj zjutraj v smeri Ždrelca, kjer most povezuje otoka Ugljan in Pašman. Slikovita vožnja pod mostom, ki je uradno 16.5 m nad gladino, v resnici 18 m. Naš jambor je cca 15 m (z anteno vred), pa kljub temu imaš občutek, da se boš zabil v most.
Takoj za mostom obrnemo v orco vzdolž otoka Pašman. Veter je lep in za prvi dan ter za novince ravno prav močan, tako da ni zanje prehudo in vozimo umirjeno. Čez nekaj časa pa letanje, potem lepo gladko v smeri 135 proti Šmarni gori - taka je namreč od daleč podoba otokov Kaprije in Žirje. Nuša se nekaj trudi s palačinkami. Dolgo dolgo dolgo ni nič iz tega (kriva je rajngla pa plin pa moka pa ...), no na koncu pa kljub temu nekaj nastane. Med vožnjo je čas za teorije in prakso, še posebej v zvezi z vozli.
Na otoku Kaprije pristanemo na našem standardnem mestu (druga pozicija na desni strani pomola) takoj za krasno avstrijsko 43-tko. Čez čas se za nami privežeta še dve češki barki z dokaj nadelano zasedbo. Mi smo seveda popolnoma drugačni ...
Obiščemo gostilno in gostilničarju, sicer našemu staremu znancu, svečano izročimo nekaj fotografij iz naših prejšnjih srečanj. Ker imamo tokrat kar tri dekleta s seboj, nam (še bolj pa njim) stric razloži nekaj življenskih resnic.
Zvečer - sprehod na bližnji vrh, priprava večerje (goveji zrezki v omaki, pire krompir s čebulo in česnom, kakšnih pet vrst solat, deserta ni) in njeno uničenje, čvekanje, 'družabne igrice' (pa nč Tončku povedat!), načrtovanje poti za naslednji dan, tekoče zadeve ...