Dagnje torej zdaj imamo. Biti morajo žive - njihove lupine so ali trdo zaprte ali pa se na dotik takoj zapro. (Pustimo zdaj ob strani zamrznjene ali konzervirane; saj smo vendar na morju!) Na hladnem prostoru bodo žive zdržale tudi do tri dni. Na jadrnici so takšna mesta na dnu hladilnika, pod klopjo v santinah ali v odlagalnih prostorčkih v kokpitu ob zunanji steni. Nikakor ne smejo zmrzniti. Naj omenim še zelo pogosto napako: ne smejo biti v vodi (niti morski ne), saj bi zelo hitro porabile ves razpoložljivi kisik in se zadušile.
Čiščenje dagenj je zabava za vso družbo. Prosim, nikar ne pretiravajte s čohanjem. Blato, pesek in večja rastlinska kamuflaža že morajo stran, ostanki cevkarjev, vitičnjakov in drobnih alg pa nikakor ne motijo. Prav tako bodimo previdni pri bradi, s katero je bila školjka pripeta na podlago. Če jo preveč nasilno cufamo, se lahko školjka na tem mestu poškoduje. Brado raje tik ob lupini odrežemo, ostanek pa temeljito speremo.
Za dva kilograma školjk bomo potrebovali stroke dveh česnov in šest do osem vejic peteršilja, malo popra, lovor, žličko origana in štiri neto deci belega vina ter seveda olivno olje. (Če še vedno ni jasna definicija "neto", brž v epizodo Enote in osnovni principi). Česen in peteršilj naj nam pomočniki drobno sesekljajo, mi pa v tem času preverimo stanje in kvaliteto vina. Bodimo fer in v testiranje pritegnimo tudi pomočnike.
V največjem piskru najprej na olivnem olju malo prepražimo polovico česna, kmalu za tem pa še polovico razpoložljivega peteršilja. Drugo polovico česna in peteršilja shranimo. Ves čas mešamo, da se česen ne prežge. Prilijemo deci vode (bruto ali neto, tu je to povsem irelevantno in tudi kvalitete ni potrebno preverjati) in dodamo školjke. Previdno vendar močno premešamo, lonec pokrijemo in kuhamo približno tri minute. Odkrijemo, preverimo, če je z vinom vse v redu in ga prilijemo, dodamo lovor in poper, premešamo, pokrijemo in kuhamo še deset minut. Vmes dva ali trikrat lonec dobro pretresemo in ohranjamo potrebno vlažnost grla. Po desetih minutah kuhanja dodamo origano ter drugo polovico česna in peteršilja. Pretresemo in poskusimo omako (toč v žargonu). Morda bo potrebno še malo dosoliti, verjetno pa bo kar v redu. Pokrit lonec naj ostane na ognju še kakšno minutko, potem pa previdno poberemo školjke in jih damo v ustrezno posodo. Zaprte školjke zavržemo. Omaka naj na hitro prevre; po potrebi ji prilijemo še čisto malo vina. Nekaterim (tudi meni) je všeč, če dodamo žličko paradižnikove omake, groza pa me je, če vidim kečap, kislo smetano ali celo pražene drobtine.
Zraven pašeta samo dve prilogi - kruh za namakanje v omako in rdeče vino ali bevanda. Iz "obvijus rizons" ni vseeno, kako smo pri večerji oblečeni (čim manj, tem bolje). Če ste kdaj brali ali gledali na TV kaj o bontonu ter "pravilnih" načinih konzimuranja školjk na buzaru, se samo sladko nasmejte in pozabite na to. Na opisani način pripravljene školjke jemo z rokami! Školjko primemo, razprti lupini potegnemo narazen, prazno odložimo, iz polne pa posesamo meso. Z izpraznjeno lupino lahko zajemamo omako kot z jušno žlico, prav tako pa lahko vanjo namakamo kruh. Srebanje in cmokanje sta dovoljena in jaz nikoli nisem imel nič proti, če so mi kompliment izrazili tudi po arabsko.
Gostilniška pravila nalagajo, da si na koncu umijemo prste v odišavljeni vodi, za kar pa na zoženem prostoru v kokpitu ali salonu ni dovolj prostora. Zato je priporočljivo imeti ob sebi kuhinjsko krpo. Če ste ubogali moj nasvet o garderobi v prejšnjem odstavku, pa kar pogummno otrimo prste v stegna in skok v morje.
S tako pripravljenimi školjkami je jeseni leta 1987 v Ižu Velem na tekmovanju Šutejevih posadk v pripravi školjk naša ekipa (Jurij, Ernest, Igi in jaz) premočno zmagala. Kombinacija prilog je bila neponovljiva: na jadrnici spečen kruh, krompirjeva solata z bučnim oljem in odlično domače težko črno vino iz biogradske "konobe Hilton" (pred renovacijo ena najsimpatičnejših danes že praktično izumrlih "črnih konob" na Jadranu). Dve leti kasneje sva z Ernestom na Žutu z istim receptom poleg naše posadke popolnoma dotolkla še nemško ekipo (kakšnih sedem jih je bilo) s sosednjega Baylinerja, ki česa podobnega še nikoli niso niti videli, kaj šele okusili (pa so bili znani gostje številnih nobl lokalov po Jadranu). Krožniki in piskri so bili polizani do dna ...
| Odzivi · Kazalo · Moja jadralna stran |