Ja, saj vem, da marinada pomeni tudi kvašo, paco ali kakor koli pač že rečemo namakanju mesa pred dokončno pripravo. Ampak jaz sem morsko gastronomijo spoznaval pri neukih domorodcih in ne pri Ivačiču, Pellapratu in drugih; zato mi izraz marinada pomeni predvsem to, o čemer govori ta recept.
Če nam je torej ostalo preveč pečenih rib, lahko z njimi pogostimo posadko na sosednji ladji, se nažremo preko vseh normalnih meja, nahranimo potepuške mačke ali pa naredimo takole:
Čebule narežemo na kolobarje in jih rahlo (do osteklenitve) prepražimo na malo olja. Dodamo narezan peteršilj, vejico rožmarina in poper v zrnu. Malo premešamo, potem pa zalijemo s preostalim oljem, kisom in vodo. Na majhnem ognju počasi kuhamo še slabih 10 minut, potem pa s to mešanico prelijemo pečene ribe (največji problem na ladji je pravzaprav najti ustrezno posodo). Serviramo z limono in močno ohlajeno. Za opoldansko malico pod vročim soncem bo izvrstno teknilo, seveda skupaj z bevando. Dokaj pomembna je garderoba; nič vrednejšega naj ne bo na nas, ali pa vsaj uporabimo velike slinčke. Pozor: potrebno je znati jesti ribo s prsti in obvladati določeno spretnost pri ribjih kosteh.
Najboljši rezultati so pri ravno prav dolgih
plavih ribah kot so skuše, škombri, plavice ...:
Za 1 kg pečenih rib (naj bodo cele) bomo potrebovali: tri čebule, skodelo olja (kot zanimivost - v tem primeru je meni dosti bolj všeč navadno belo olje od olivnega!), po pol skodele vode in kisa (če imate možnost, svetujem domačo kvasino, sicer pa industrijski vinski kis), poper v zrnu, rožmarin in peteršilj ter limono za okras oziroma serviranje. Ne pozabimo na ribje tretje plavanje, predvsem pa že med pripravo pomagajmo kuharju glede antidehidracije.
| Odzivi · Kazalo · Moja jadralna stran |