Tako kot lani tudi letos nimamo skrbi s prevozom - Bojan poskrbi za vso šesterico in kup prtljage. V Biogradu izvemo, da so nam jadrnico premestili v Sukošan. Na izbiro imamo, da nam jo pripeljejo sem ali pa da gremo sami ponjo. Odločimo se za drugo varianto in sredi popoldneva je jadrnica skoraj v celoti prevzeta. Lokalni čarteristi so malo nejevoljni, ker smo kavcijo in spinaker plačali že v Biogradu, vendar so kljub temu korektni in prijazni. Zatakne se, ko ugotovimo, da jadrnica ni pripravljena za uporabo spinakerja - poleg tanguna manjkajo še vsi pripadajoči štriki za tangun in spinaker. Tangun in štrike nam takoj dostavijo, problem pa je pri tangunskem vangu in dvižnici spinakerja. Prvi štrik bi moral biti napeljan skozi skriti kanal pod palubno površino, drugi pa skozi jambor. Tega niso v stanju narediti pred večerom.
Ta čas izkoristimo za vkrcavanje in zlaganje krame. Odločimo se, da izplujemo takoj, ko bodo jadrnico dokončno uredili. Z Igorjem se bova izmenjevala, tako da bomo lahko pluli celo noč, če bo vreme ostalo v sedanjih okvirjih (nepremočna burja brez refulov). Prvi korak novincev na jadrnico skipperja prestreževa in novinec mora nazdraviti nama, Pozejdonu in Eolu.
18:00 Odhod. Vožnjo z motorjem skozi Ždrijelac izkoristimo za splošne teoretične napotke in razlago osnovnih manevrov, vključno z vajo man-over-board. Imamo dva ročna GPS-a - svojega in uradnega ladijskega GPS-a. Danilo, ki se rad zabavo z elektriko, je zadolžen za njuno delovanje in beleženje pozicij na karto.
Takoj po izhodu iz Ždrijelca obrnemo proti jugovzhodu in dvignemo jadra. Veter nam ne povzroča preglavic in uživaško vozimo z mezzanave do bočnikom.
20:00 Pred nami je otok Sit. Jaz grem počivat in zdaj je usoda jadrnice in posadke v Igorjevih rokah. Zamenjala se bova čez kakšne tri ure, razen če pride prej do kakšnih problemov. Veter se krepi, a jadrnica elegantno drsi skozi valove in v notranjosti ni čutiti sunkov. Dremljem prav prijetno, dokler se ne začno težave.
21:30 Ekipa na gvardiji je izgubila občutek za svoj položaj. Oba GPS-a sta odpovedala, veter pa je precej narastel. Igor me pokliče in najprej skrajšamo jadra ter zmanjšamo svojo hitrost na minimum. Tukaj je precej neoznačeno področje in nekatere čeri so hinavsko prikrite. Z Igorjem se lotiva klasičnega vizualnega ugotavljanja pozicije. Prepoznava nekaj oddaljenih močnih svetilnikov pa tudi rekonstrukcija otočja po spominu se nama posreči, tako da zdaj zanesljivo veva, kje smo. Jadra spet razpnemo do normalne krajšave in izračunava kurz. Trije gredo spat, Igorju in meni pa dela družbo Andrej (ali morda Marjan?).
22:50 Končno zagledamo odrešilni svetilnik na Kukuljarih. Sedaj so nam vse čeri znane. Poleg tega smo en GPS usposobili in zdaj je lažje sproti označevati natančno pozicijo. Še vedno vozimo na skrajšana jadra in že čutimo utrujenost. Veter se ne namerava umiriti, zato se odločimo za prekinitev etape in počitek v marini Jezera na Murterju. Do tja je še kakšna ura vožnje.
24:00 Pristanek. Priključimo se na elektriko in uredimo vrvi. Pripravimo si še pozno večerjo, speče pa pustimo pri miru.