05:50Vstajanje, da se umaknemo prihajajoči linijski ladji. Ta čas izkoristimo za pripravo zajtrka; kot običajno tudi tokrat nič posebnega: 5-6 vrst salam, 6 vrst sirov, nekaj namazov, čebula, kava, čaj, slivovka (seveda izključno v medicinske namene). Ob pol sedmih smo ponovno privezani. Na miru pozajtrkujemo in malo uredimo barko. Vremenska napoved govori o burji in izdano je tudi opozorilo o njenih naletih. Šli bomo ob zunanji strani otoka Kornat do Telaščice, zvečer pa v Sali.
07:00 Odhod. Najprej mimo vseh otokov precej na ven. Kaj kmalu v daljavi že zagledamo Kornate. Usmerimo se proti otoku Kurba Vela. Med njim in sosednjimi otočki si damo malo duška v navigacijski vožnji, potem pa na zunanjo stran in ob Kornatu navzgor. Burja je sicer precejšnja, vendar brez hudih refulov. Z Igorjem se izmenjujeva na krmilu, drugi pa na škoti. Hitrost ne pade pod sedem vozlov.
10:50 Prvo letanje v višini otoka Sestrice, ki varuje vhod v Telaščico in Proverso. V uvalo Mir vztrajamo z jadri in zato letamo še trikrat. Manevri so brezhibni (kljub okvari enega vinča).
11:50 Pristanek v uvali Mir. Malo smo morali počakati, da je ena parkirana jadrnica odplula, in zdaj smo na boku na drugem od treh malih pomolčkov. Grinhorni so krščeni - dobijo zobne ščetke za ribanje palube. Gremo na tradicionalne požirke v gostilno na drugi strani, snažna Freia pa uživa v družbi štirih jadrnic na sosednjih pomolčkih.
Na otoku Lavsa pride do požara. V trenutku je cel segment neba v tisti smeri zadimljen. Rangerji nacionalnega parka se hitro zberejo pred gostilno in začnejo nalagati vodne nahrbtnike in drugo gasilsko opremo v čolne. Čeprav je gostilna polna, jim razen nas prav nihče ne priskoči na pomoč pri natovarjanju opreme v čolne. (Zato nas kasneje pri pobiranju takse za vstop v Nacionalni park preskočijo, čeprav se ne izmikamo!)
Z Igorjem ostaneva pri tradicionalnih požirkih, drugi pa grejo na sprehod do jezera in na vrh klifov.
14:40 Malica na ladji; dovolj je je tudi za naše pernate prijatelje. Franci in dvojčka skušajo popraviti vinč, a kaže, da ne bo šlo. (Kasneje je charterist potrdil, da gre za tovarniško napako.) Meni se procesor počasi pregreva zaradi xxxxx - ma dobro, pustimo to; Igor me pograbi in odpelje na kratko passegiato, da se zluftam.
15:05 Odhod. Najprej se popeljemo po vsej Telaščici, obudimo spomine v uvali Jaz, potem pa ven pod klife in okoli otočka Mizica. Na povratku pri otoku Sestrice dvignemo jadra in v blagi orci vozimo skozi Malo Proverso. Vrnemo se skozi Velo Proverso (še vedno z jadri) in se privežemo pri znameniti gostilni Šporka Mare na Katini. Tu so zdaj muringi, vendar je gostilna zaprta. Očitno je tudi sem prodrla komercializacija in čez poletje z raznimi barke-faren obiski zaslužijo toliko, da se jim ne ljubi več biti prijazen do navadnih navtikov.
Odločimo se za Sali in počasi (vetra je bolj malo) jadramo proti severozahodu tik ob obali. Požar na Lavsi je pogašen, vendar še imajo gasilsko stražo. Tik pred Salijem si premislimo in se odločimo, da gremo kar v Sukošan. Še vedno počasi jadramo; spušča se mrak. Franci se zapre v salon in pripravlja palačinke. Danilo popravlja električni kabel, Marjan (ali morda Andrej?) pomaga Franciju, Andrej (ali morda Marjan?) pa pretaka še zadnje količine vina. V salonu jim ni prijetno, saj je vhod zaprt (da krmarja ne moti svetloba od znotraj), pa še oba gorilnika delata na vso moč. Verjamem, da jim je pasje vroče, zato preventivno spravim vino v kokpit (naj že končno pijejo pir!). Z Igorjem se izmenjujeva na krmilu v blagi vožnji, urejava vtise in nakladava.
21:30 Pristanemo na prvem prostem pomolu. Po skoraj šestdesetih miljah in dolgem dnevu se mi ne ljubi iskati pravega pomola. Dotolčemo Francijeve palačinke, jih uspešno poplaknemo in hitro mrknemo.