06:50 Malce zamujam - Nuša in Igor sta že zunaj. Jutranji sprehod do osrčja marine postreže z zanimivim srečanjem - znanec nam pove, da se zaradi divjega vetra že ves teden držijo bolj ko ne obale, medtem ko zunaj vozijo samo norci. No ja, smo pač norci (mogoče pa samo znamo in imamo jajca?).
Danes je petek trinajstega. Ko smo Niko, Saš in jaz še bili v isti službi in delali skupaj na istih nalogah, smo dvakrat na tak dan doživeli grda udarca, ki sta nam odplaknila nekaj dni dela (enkrat za več kot mesec). Vsekakor dovolj, da spoštujemo ta dan. Nekih posebnih urokov ne poznamo, zato si pač pomagamo s tem, kar je pri roki (loza in trava).
Vreme je mirno in sončno, čeprav neki pametnjakovič v bližini naklada o strahoviti neveri, ki da bo prihrumela čez pol ure. Domorodcem gre praviloma verjeti, če so to ribiči oziroma ljudje, ki so zares življensko povezani z morjem. Takšen lokalni fičfirič, ki je verjetno sol okusil samo v juhi, pa ni vreden pozornosti. Ob jutranji razkužilni medicini kratek posvet. Načrt: trgovina, potem pa nekam pred vhod v Bobovišće na zajtrk in kopanje. Ob petih popoldan smo s Tončijem dogovorjeni na trogirski rivi.
WR: jugo do južnik 12-24, na odprtem 16-28, morje 3-4; warning: mjestimični udari juga do 45! (Kateri dan/datum je že danes?)
Ta vremenska napoved nam (razen tistega o udarcih) obljublja lepo nezabušantsko vožnjo po Šoltskem kanalu z nevaljajočimi valovi. To bo ravno prav za lep zaključek. V Split se bomo vrnili verjetno takoj po zabavi pri Tončiju, ker nima smisla iti spati samo za nekaj ur, potem pa ob pol petih zjutraj na silo voziti do Splita.
08:50 Odhod. Najprej počasi z motorjem zaokrožimo po luki, potem pa se usmerimo proti zalivu Bobovišće. Pred vhodom v ta zaliv je namreč še cel kup majhnih uvalic in eno si izberemo za sidranje. Na poti srečamo tisto modro jadrnico, ki ji je naša članica včeraj uprizorila poseben show. Tudi tokrat jim ne ostane dolžna.
V lepem in mirnem zalivčku vržemo sidro. Sidranje sicer ne uspe oziroma sidro ne drži, vendar je lastna teža sidra in verige dovolj, da ne orjemo. Voda je topla in tako bomo lahko zajtrku pristopili snažni. Seveda mislite, da niso naši zajtrki nič posebnega in da o njih že vse veste. Napaka! Poleg standardnih nekaj vrst salam, nekaj vrst sirov, nekaj namazov, čebule, kave, čaja ... je tu še kislo zelje s klobasami ter jasno nekaj ostrega (seveda izključno v medicinske namene).
Krasen pogled na več kot 30 jadrnic iz Splita skozi Splitska vrata; gre za Viško regato.
11:00 Odhod. Ostanki zajtrka in lenarjenja so pospravljeni. Dokler ne prilezemo iz Splitskih vrat, bo malo tečne vožnje zaradi slabega in vrtinčastega vetra. To vidimo tudi na raztegnjeni črti jadrnic Viške regate. Seveda pa pričakujemo pošten veter, čim se izvlečemo iz preliva med Šolto in Bračem. Zdaj sem za krmilom spet jaz. Skušamo voziti čim bolj ob Braču, ker ob Šolti ni videti nič boljše, tako pa upamo, da se bo veter prej odprl. Zato kakšnih osemkrat poja-la-bandamo, dokler se ne osvobodimo zaščite otoka Brač in nas ne pograbi jugo. Instrument kaže 28 vozlov realnega vetra, v sunkih seveda krepko več. Lepo smo nagnjeni in drvimo z mezzanave v lepem sončnem vremenu.
Sredi kanala veter narašča in kmalu moramo krajšati jadra. Čiovo
se nam hitro bliža. Pred njim so valovi manjši in veter nekoliko
bolj konstanten, tako da Nuša končno pride na vrsto za šolo vožnje.
Avtošole (hm, kako se temu pravzaprav reče?) je čez kakšnih
deset minut konec, pride pa tudi do spremembe načrta. Avtomobila nas
čakata v Primoštenu, zaradi očitnih vremenskih razmer,
upoštevaje še posledice zabave, pa ne bo ponoči po zabavi prav nič prijetna
vožnja v Split. Zato se odločimo, da že danes
pristanemo v Splitu, če nam le čarterist lahko uredi transfer šoferjev
v Primošten in prevoz ostale posadke v Trogir. Mobiteli zapojejo,
čarteristu je prav in nam obljubi, da bo poskrbel tako za prevoz kot
tudi za pomoč pri privezu, ker je marina nenormalno nabasana.
Sprememba načrta nikakor ne pomeni takojšnje smeri proti Splitu. Časa je še dovolj, veter zelo močen vendar lep in s skrajšanimi jadri (zdaj v orci) močno nagnjeni vozimo ob Čiovu navzdol. Nekaj manevrov (letanj) z vsem, kar spada zraven, in kmalu smo pred Splitom. Veter močno nabija v marino in pristanek na črpalki ne pride v poštev. Čarterist nas je opazil in prišel nasproti z gumenjakom. Pokaže nam prostor in nam s potiskanjem pomaga pri pristanku.
16:50 Po pristanku malo klepeta s prijateljskim charteristom ter ravno dovolj časa za tradicionalne požirke, urejanje ter preoblačenje v "odelo za izlazak u grad". Stlačimo se v velik udoben kombi in odpeljejo nas v Trogir, dva pa nadaljujeta v Primošten po avtomobila.
Šesterica, ki je izstopila v Trogiru, se sprehodi proti Radovanovi hiši. Sprehod traja dobro uro, seveda s postankom na tradicionalnih požirkih in z delnim ogledom mesta. Jaz nisem ravno v najboljši koži. Stresne zadeve iz tednov pred odhodom na jadranje so zdaj verjetno prišle za menoj. Skušam ne biti zamorjen. Drugi to seveda takoj opazijo (predobro se poznamo) in me na suptilni način skušajo spraviti k sebi.
Tonči in Radovanova žena Beba nas že pričakujeta, Radovan pa je na Viški regati. Drugi prijatelji so žal zaradi bolezni odsotni. Tonči se ni izneveril tradiciji in je tudi tokrat pripravil osupljiv menu s štirimi rihtami. V pripravi mu seveda pomagamo po svojih močeh in položaju. Tako na tisti z najmanj staža lupijo krompir , oficir-bez-papira drgne "teču", skipper pa sme čistiti hobotnice. Začnemo s čisto klasičnimi dagnjami na buzaru, sledijo zelene testenine z dagnjami in škampi. Glavna jed je hobotnica "ispod peke" (s krompirjem), za posladek pa še ciplji na gradeli. Karkoli govoriti o občutkih skozi grlo bi bilo odveč ... Tonči ima lep vinograd, tako da so jedi imele prijetno družbo.
Okoli enih zjutraj se poslovimo in po kratki vožnji z avtomobilom smo hitro spet na ladji. Kljub vetru je večer lep in topel, kot zanalašč za posedanje in nekaj romantične zabave v kokpitu. Dotolčemo še buteljko od doma (sta bili morda dve?), potem pa še zadnjič Mozart in "Tiho je nočka prišla ..." (audio, mp3).
|
Prejšnji dan |
Naslednji dan |
