Sem sladokusec (gurman, gourmet, kakor koli že ...). Rad kuham. Večina mojih sojadralcev in sojadralk tudi. Zato smo imeli izjemno srečo, da smo na vseh naših jadranjih vedno dobro jedli, bodisi ob lastnih umetnijah na ladji (oziroma ob njej) bodisi ob obiskih znanih ali anonimnih kotičkov na obali in otokih. Kadarkoli in kjerkoli, če je le bila priložnost, sem zagnjavil kogote za posebnosti in pripadajoče natančne razlage. Poleg tega sem v otroštvu redno preživljal po dva meseca na leto na morju in sem se z osnovami mediteranske gastronomije seznanjal ne preko n-zvezdičnih "cuisine haute" lokalov ampak pri domačih gospodinjah, ribičih in težakih. (... če se zmislim tistga hoda od Franca Frančeškina ... /Iztok Mlakar/)
Z leti se je tovrstnih spominov nabralo za zajeten šop in čas je že, da jih delim z drugimi. Ta zbirka je počasi nastajala vsaj štiri leta, preden sem v startu tretjega tisočletja zbral pogum za javni dostop. Izbor je preizkušen na jadrnici, razen redkih izjem, ki pa so tudi najtesneje povezane z morjem. Večino opisanih jedi se da pripravljati tudi med plovbo (preizkušeno!); vsaj na jadrnici, ki si skozi valove neprimerljivo mirneje utira pot kot motornjača. Potrebno je le nekaj več previdnosti zaradi morebitnega pljuskanja iz loncev, predvsem pa zaradi nagnjenosti, kar je na drugi strani lahko tudi vir zabave [Video, mpeg, 3.3 MB]. Je pa priprava jedi med vožnjo malo bolj dolgočasna, ker je kuhar praviloma prepuščen sam sebi in ni tiste prijetne družabnosti pri delu. No, nekaterih mojih bolj fanatičnih kolegov to ne moti, saj se takrat počutijo bolj svobodne za razne eksperimente. Enega od najbolj perverznih ima na duši Ernest (izjemni jadralsko kuharski mojster): Na regati od Piškere okoli južnega konca otoka Kornat do Žuta smo bili lačni, premočeni in posvem demoralizirani zaradi nevarno ponesrečenega manevra s špinakerjem. Da nas spravi k sebi, nam je skušal pripraviti pomfri. Brez prave posode, z zadnjimi ostanki nekega čudnega domačega olivnega olja in pri maksimalno nagnjeni jadrnici je uspel premajhno količino olja povečati z margarino, krompir pa se je cmaril, kuhal in deloma celo cvrl. Zmazali smo ga (krompir, ne Ernesta) do zadnje drobtinice in na regatni cilj pripluli celo kot drugi ...
Recepti v naslednjih epizodah so nekoliko literarno obdelani, zato jih je treba brati skozi ustrezna očala. Kulinarični in gastronomski del vsebine pa držita do zadnje podrobnosti in nobena beseda ni odveč. Vesel bom vsakega odziva; še prav posebno, če mi bo v kakšnem skritem zalivčku dano pokukati tudi v vaše lonce.
Iz morja je užitno skoraj vse, kar vanj po naravnih zakonitostih spada. Ponekod so celo obraščene kamne uporabljali za juho. O okusih se ne razpravlja in kar je za nekoga eksotika, je za drugega vsakdanje. (Ste že kdaj poskusili jajčeca črnih morskih ježkov?) Osnovno vodilo je: vse lahko poješ, kar ne poje prej tebe!
Statistika na mojih jadranjih dokazuje, da so bili glavni obroki zvečer - včasih tudi precej pozno. Če smo bili zasidrani ali na privezu, smo običajno najprej uredili jadrnico in se lotili tradicionalnih požirkov, potem pa je praktično vsa posadka sodelovala pri pripravi večerje. Nikakršnih posebnih kuharskih dežurstev se nismo šli, razen pri palačinkah.
Še enkrat, da ne bo pomote: vsi recepti so jadralsko preizkušeni (razen menda enega ali dveh, ki pa sta zato preizkušena v neposredni bližini naše jadrnice, ter seveda Adamsovega vesoljno znanega napitka). Veliko večino jih redno uporabljam tudi doma, praviloma v zadovoljstvo vseh prisotnih.
Poziv za sodelovanje vsem mojim nekdanjim in sedanjim jadralskim kompanjonom: Pomagajte mi, da iztrgamo pozabi tiste fantastične delicije, ki še niso našle prostora tukaj - Inine hruške v čokoladno-viskijevi polivki; Barbarine tajske palačinke; Tončijeva tuna v marinadi in pizdice z zeleno manistro; lignji na šporko pri Puffmutti; Igijeva koruzno-fižolova solata s šunko in gorčico v burji pred Hvarom; Sinetovi knezi in Željkove plavice; Nikove salse in škampi; Saševe enchilade, Cirilin Chili con carne; Francijeva porovina; Nušine torte; Igorjevi, Saševi, Blankini in Pikovi sendviči; Sonjini golaži in zrezki v omaki; Irenin prebranac; Ernestove umetnine in vragolije vseh vrst, Jurijeve rižote ...